Saim - slovenščina

Moderator:Ashucky

User avatar
Saim
Posts:5740
Joined:2011-01-22, 5:44
Location:Brisbane
Country:DEGermany (Deutschland)
Saim - slovenščina

Postby Saim » 2014-07-15, 12:34

Vem da sem rekel na temi o Wanderlust-u da ne bom začeti učiti se slovenščina zato ker treba fokusirati se na ukrajinščinu, ali na koncu zares nisem mogel izdržati. Začel sem slušati slovenski rep, a to sem toliko lubil, da sem mislil, začem če, kaj da ne? Je poletje, pa mam čas za to. Mislil sem da bom začeti v septembru, po kursom poljščine, ali ni pomembno.

A zakaj hoču se naučiti slovenščinu? Obstaja mnogo razlogov. Moja prababica je bila slovenka, a moja mama i babica se počujo identificirane s Slovenijom čeprav so odrasle v Serbiji. Zaradi tega samo sem slišil dobre stvari o Sloveniji. A kot Srb identiciram se s vsim slovanskim narodima, hoču razumeti čim bolj ostale slovanske jezike. Slovenski tudi ima čeden zvok za mene, zvuči kot srpski jezik ali s zanimivim samoglasnikima i intonacijom.

Poleg tega, sem povedal že da slušam slovenski rep. Zgodajše nisem vedal da Slovenija ima tak dobro rep glasbo! Celega tega tedna nisem mogel ustaviti slušati Radiča, Emkeja in Chorchypa. Malo sam razočaran da nisem našel to zgodajše, ali jebi ga, zdaj morem slušati. Mislim da je to dobar način za učenje se jezika, oziroma po posluhu.

Na žalost, tega poletja ne bom imati priliko iti v Slovenijo, ali upam da bom mogel nasletnjega leta. Moja majka tudi hoče iti, mnogo lubi Slovenijo, tako da je mogoče da idemo. Mislil sem da bo boljše učiti se jezika tek kadar bom tam, ali lubim ga toliko da bom začel zdaj. Vem da ima mnogo napak v tim sporočilu, ali potrebno je začeti nekje. Napisal sem to sporočilo precej hitro, tak da mislim da bom mogel napisati nekaj svakega tedna, kljub tega da ne bom imati mnogo časa kdaj bom bil v Poljskoj v avgustu na poletnim tečaju.

Ok, to je že konec, morda sem se razdražil preveč pa sem napisal mnogo. :lol: Ali eto, to je to, zdaj začel sem a ne bom mogel ustaviti. :P

User avatar
miae
Posts:531
Joined:2013-04-18, 0:06
Real Name:Mia
Country:SISlovenia (Slovenija)
Contact:

Re: Saim - slovenščina

Postby miae » 2014-07-15, 16:32

Super si tole spisal, Saim!

Moram priznat, da razen Emkeja sploh ne poznam drugih dveh reperjev. Pa se imam kao za stručkota na tem področju. Kot najstnica sem oboževala slovenski rep, sploh smučarja Jureta Koširja in njegov Košir RapTeam (Včasih smučam hit, včasih pa počas). Nato je prišel na sceno Ali En (Sirni, mesni), ki je tam nekje v sredini 90-ih šokiral s svojo neposrednostjo. Zadnja leta pa je moj najljubši slovenski reper N'toko, recimo Zig Zig je tak kul komad za začet z njim. Pa če ti je bizu leva politika, ti bodo morda všeč njegove kolumne v Mladini.

Ti bom še malenkost popravila besedilo, zgleda kot da je veliko narobe, ampak ni.
Saim wrote:Vem, da sem rekel na v temi o Wanderlust-u, da se ne bom začeti začel učiti se slovenščinao, zato ker treba se moram fokusirati se na ukrajinščinuo, ali na koncu zares nisem mogel izdržati. Začel sem poslušati slovenski rep, a to sem toliko lubil, tako sem ga ljubil, da sem mislil, začem če hočem začeti, kaj da ne? Je poletje je, pa imam čas za to. Mislil sem, da bom začeti začel v septembru, po kursomu poljščine, ali ni pomembno.

A zakaj se hoču hočem se naučiti slovenščinuo? Obstaja mnogo razlogov. Moja prababica je bila sSlovenka, a moja mama in babica se počujo identificirane identificirata s Slovenijom, čeprav so odrasle sta odrasli v Serbiji Srbiji. Zaradi tega samo sem slišilal samo dobre stvari o Sloveniji. A kot Srb se identiciram se s vsim slovanskim narodima z vsemi slovanskimi narodi, hočuem razumeti čim bolj razumeti ostale slovanske jezike. Slovenskiščina tudi ima zame tudi čeden zvok za mene, zvuči zveni kot srpski srbski jezik, ali a(mpak) s z zanimivimi samoglasnikima in intonacijom.

Poleg tega, sem že povedal že, da poslušam slovenski rep. Zgodajše Prej nisem vedal vedel, da ima Slovenija ima tako dobro rep glasbo! Celega tega tednaen nisem mogel ustaviti nehati poslušati Radiča, Emkeja in Chorchypa. Malo sam sem razočaran, da tega nisem našel to zgodajše prej, ali jebi ga, zdaj morem moram poslušati. Mislim, da je to dobar dober način za učenje se jezika, oziroma po posluhu.

Na žalost, tega to poletjae ne bom imati priliko imel priložnosti priti v Slovenijo, ali upam, da bom mogel nasletnjega leta lahko naslednje leto. Moja majka tudi Tudi moja mama hoče iti, mnogo lubi zelo ljubi Slovenijo, tako da je mogoče, da idemo gremo. Mislil sem, da bo boljše učiti se jezika tek kadar ko bom tam, ali ljubim ga toliko tako, da bom začel zdaj. Vem, da ima je mnogo napak v tim tem sporočilu, ali potrebno je začeti nekje. Napisal sem to sporočilo precej hitro, tako da mislim, da bom mogel moral napisati nekaj svakega tedna vsak teden, kljub tega da ne bom imati imel mnogo veliko časa, kdaj ko bom bil v Poljskoj na Poljskem v avgustu na poletnimem tečaju.

Ok, to je že konec, morda sem se razdražil preveč pa sem napisal mnogo veliko. :lol: Ali eto, Ampak evo, to je to, zdaj začel sem začel a in ne bom se mogel ustaviti. :P
Še nekaj majhnih nasvetov/opomb:
  • "ali" je po slovensko, kar je "ili" po srbsko, zato sem ti povsod pustila samo "a"; "a" pa v slovenščini uporabljamo kot neko nasprotovanje predhodno povedanemu, še pogosteje pa namesto "a" rečemo "ampak", "pa" (lahko pomeni tudi "in"), "vendar", "čeprav" itd.;
  • "mnogo" se v slovenščini uporablja pri števnih samostalnikih, zato sem ti ga povsod zamenjala z "veliko", ki se pa uporablja tako pri števnih kot neštevnih samostalnikih;
  • za vejice so nam že v osnovni šoli vbili v glavo rek "pred "ki", "ko", "ker", "da", "če" vejica skače";
  • kdaj uporabiš predlog "s", kdaj "z": tukaj pa si lahko pomagaš z rekom "suhi škafec pušča" - torej, "s" postaviš pred besedami, ki se začnejo s črkami: s h š k f c p č;
  • Slovenci smo precej pikolovski glede tujk in če se le da, raje uporabimo slovensko besedo - recimo tečaj namesto kurs.

User avatar
Saim
Posts:5740
Joined:2011-01-22, 5:44
Location:Brisbane
Country:DEGermany (Deutschland)

Re: Saim - slovenščina

Postby Saim » 2014-07-16, 0:37

E super si miae, veliko sem spisal, tako da, sem srečen, da že imam popravke. :)

miae wrote:Super si tole spisal, Saim!

Moram priznat, da razen Emkeja sploh ne poznam drugih dveh reperjev. Pa se imam kao za stručkota na tem področju. Kot najstnica sem oboževala slovenski rep, sploh smučarja Jureta Koširja in njegov Košir RapTeam (Včasih smučam hit, včasih pa počas). Nato je prišel na sceno Ali En (Sirni, mesni), ki je tam nekje v sredini 90-ih šokiral s svojo neposrednostjo. Zadnja leta pa je moj najljubši slovenski reper N'toko, recimo Zig Zig je tak kul komad za začet z njim. Pa če ti je bizu leva politika, ti bodo morda všeč njegove kolumne v Mladini.


Veliko mi je všeč ta N'toko, hvala za priporočilo. :D Pa da, ljubim tudi levo politiko, tako da bom čital ko bom mal časa. Morda celo pripomnem članek v tej temi. :P

Ti bom še malenkost popravila besedilo, zgleda kot da je veliko narobe, ampak ni.<<

Še nekaj majhnih nasvetov/opomb:
  • "ali" je po slovensko, kar je "ili" po srbsko, zato sem ti povsod pustila samo "a"; "a" pa v slovenščini uporabljamo kot neko nasprotovanje predhodno povedanemu, še pogosteje pa namesto "a" rečemo "ampak", "pa" (lahko pomeni tudi "in"), "vendar", "čeprav" itd.;


Razumem, z drugimi besedami ali je kot albo v poljščini, in ni kot ali v srbščini.

  • za vejice so nam že v osnovni šoli vbili v glavo rek "pred "ki", "ko", "ker", "da", "če" vejica skače";


  • V ukrajinščini in poljščini obstaja isto pravilo a v srbščini ne. Zaradi tega, da je slovenski bližji srbščini, predpostavil sem da nije potrebno tak veliko vejic. :lol:

  • kdaj uporabiš predlog "s", kdaj "z": tukaj pa si lahko pomagaš z rekom "suhi škafec pušča" - torej, "s" postaviš pred besedami, ki se začnejo s črkami: s h š k f c p č;


  • Nato povezano je z zvenečnosti, kajne? Nisem vedal, ker v serbščini samo obstaja sa/s, pa v poljščini samo z (vsaj v pisanju, v govoru obstajo spremembe zvenečnosti).

  • Slovenci smo precej pikolovski glede tujk in če se le da, raje uporabimo slovensko besedo - recimo tečaj namesto kurs.


  • E pa vi ste celo večji puristi od Hrvatov. :P Vedal sem za besedo tečaj, ampak sem predpostavil da je to sinonim besede kurs a ne jedina varianta. A nič, zdaj vem. 8-)

    Vse k vsemu, veliko ti hvala za pomago s slovenščino. :)

    User avatar
    LackOfFuel
    Posts:787
    Joined:2011-02-25, 14:00
    Real Name:Domen
    Gender:male
    Location:Celje
    Country:SISlovenia (Slovenija)

    Re: Saim - slovenščina

    Postby LackOfFuel » 2014-07-16, 20:53

    Saim wrote:E super si miae, veliko sem spisal, tako da, sem srečen, da že imam popravke. :)

    miae wrote:Super si tole spisal, Saim!

    Moram priznat, da razen Emkeja sploh ne poznam drugih dveh reperjev. Pa se imam kao za stručkota na tem področju. Kot najstnica sem oboževala slovenski rep, sploh smučarja Jureta Koširja in njegov Košir RapTeam (Včasih smučam hit, včasih pa počas). Nato je prišel na sceno Ali En (Sirni, mesni), ki je tam nekje v sredini 90-ih šokiral s svojo neposrednostjo. Zadnja leta pa je moj najljubši slovenski reper N'toko, recimo Zig Zig je tak kul komad za začet z njim. Pa če ti je bizu leva politika, ti bodo morda všeč njegove kolumne v Mladini.


    Veliko Zelo mi je všeč ta N'toko, hvala za priporočilo. :D Pa In da, ljubim tudi levo politiko, tako da bom čital ko bom mal časa imel čas (?). Morda celo pripomnem komentiram članek v tej temi. :P

    Ti bom še malenkost popravila besedilo, zgleda kot da je veliko narobe, ampak ni.<<

    Še nekaj majhnih nasvetov/opomb:
    • "ali" je po slovensko, kar je "ili" po srbsko, zato sem ti povsod pustila samo "a"; "a" pa v slovenščini uporabljamo kot neko nasprotovanje predhodno povedanemu, še pogosteje pa namesto "a" rečemo "ampak", "pa" (lahko pomeni tudi "in"), "vendar", "čeprav" itd.;


    Razumem, z drugimi besedami ali je kot albo v poljščini, in ni kot ali v srbščini.

  • za vejice so nam že v osnovni šoli vbili v glavo rek "pred "ki", "ko", "ker", "da", "če" vejica skače";


  • V ukrajinščini in poljščini obstaja isto pravilo a v srbščini ne. Zaradi tega, da Ker je slovenski (jezik) bližji srbščini, sem predpostavil sem da nije ni potrebno tako veliko vejic. :lol:

  • kdaj uporabiš predlog "s", kdaj "z": tukaj pa si lahko pomagaš z rekom "suhi škafec pušča" - torej, "s" postaviš pred besedami, ki se začnejo s črkami: s h š k f c p č;


  • Nato povezano je z zvenečnostiTo je povezano z zvenečnostjo, kajne? Nisem vedael, ker v serbščini srbščini samo obstaja samo sa/s, pa v poljščini pa samo z (vsaj v pisanju (pisavi), v govoru obstajajo spremembe po zvenečnosti).

  • Slovenci smo precej pikolovski glede tujk in če se le da, raje uporabimo slovensko besedo - recimo tečaj namesto kurs.


  • E pa vi ste celo večji puristi od Hrvatov. :P Vedal Vedel sem za besedo tečaj, ampak sem predpostavil (predpostavljal) da je to sinonim besede kurs a in ne jedina edina varianta. A nič, zdaj vem. 8-)

    Vse k vsemu, veliko (najlepša) ti hvala za pomago pomoč s slovenščino. :)


    Bom pa še jaz prispeval nekaj popravkov glede na to, da sem na tem forumu postal skoraj popolnoma neaktiven.

    Imam nekaj komentarjev, sicer nič posebnega, pa vendar. :)

    -pripomniti je neprehoden glagol in ni pomensko povsem enak glagolu komentirati, ki si ga, vsaj predpostavljam, hotel uporabiti v eni od zgornjih povedi.

    -Na koncu ne razumem, kaj si hotel povedati z "vse k vsemu".

    - Razlika med "s/z" je zelo preprosta. Kot si sam ugotovil, gre v tem primeru izključno za zvenečnost - "s" se uporablja pred nezvenečimi nezvočniki, "z" pa pred zvenečimi nezvočniki in zvočniki. Ta suhi škafec pušča je pač preprosto poved, ki jo učitelji slovenščine največkrat uporabljajo pri razlagi nezvenečih nezvočnikov in razlike med uporabama predlogov s in z, saj vsebuje vse nezveneče nezvočnike v slovenščini. :)
    Smisel življenja je ležanje na plaži. 8-)

    User avatar
    Saim
    Posts:5740
    Joined:2011-01-22, 5:44
    Location:Brisbane
    Country:DEGermany (Deutschland)

    Re: Saim - slovenščina

    Postby Saim » 2014-07-22, 13:59

    Hvala LackofFuel. :D Ko sem rekel "vse k vsemu", mislil sem na srbski stavek sve u svemu (v angleščina obstaja tudi "all in all", in ima eden te isti pomen). Iskal sem stavek vse v svemu skozi Google, da bi vedal če obstaja v slovenščini, in tak sem našel stavek vse k vsemu. Predpostavil sem, da to ima isti pomen kot sve u svemu v srbščini, a zgleda, da sem se zmotil. Veste kako se to lahko pravi v slovenščini?

    Koliko se učim še slovenščinu, toliko še vidim (zelo važne) razlike med srbščino in slovenščino. Danes sem se naučil slovensku dvojinu, katera sploh ne obstaja v srbščini:

    midva/midve študirava
    vidva/vidve študirata
    onadva/onidve študirata

    Vedel sem, da dvojina obstaja v slovenščini, ampak do danes sploh nisem vedel kaj pomeni pojem dvojina. :lol: Seveda vedel sem da je to povezano s številko dva, a več nisem vedel. Zdaj vem zakaj je miae popravila identificirajo se in so odrasle, in zamenjala jih za stavke identificirata se in sta odrasli - ko sem to prvo bral, nisem imal pojma da je to povezano z dvojino.

    Naučil sem se tudi, da v slovenščini to, ki v srbščini je "momak" in "devojka", je "funt" in "punca". Ne vem zakaj, a te besede zame šaljivo zvene. :P A seveda ko več uporabam jezik in več bom vedel, to bo ustavilo in te dve besede ne bosta me čudno zvenili. Pričakoval sem da beseda da, punca v slovenščini bo podobnejša besedi devojka v srbščini, ker v poljščini to je dziewczyna in v ukrajinščini дівчина (divčyna).

    Imam jedno jezično zmedenost: kaj pomeni ko v slovenščini? Naučil sem da pomeni kada/when, ampak kasneje videl sem ove stavke v tekstu jednega pesma:

    Tekst [flag=]sl[/flag]
    Mi poknemo z prve, ko zlatne škarice.
    Frcat rime na podlago, ko da brcamo bite v glavo.
    Ful visoko in globoko v srce, tak ko štiri barce za Katalonce, šajnamo ko sonce za hip hop potomce.

    Tukaj zgleda, da ko pomeni kako/as in ne kada/when. Ima pa te dve pomene? Mogoče je tukaj uporabati tudi kot?

    Poizkušam da prevajam na srbščinu [flag=]sr[/flag]
    Mi ? iz prve, kao zlatne makaze,
    ? rime na pod, kao da šutnemo bite u glavu.
    Skroz visoko i duboko u srce, baš kao četiri barce za Katalonce, sijamo kao sunce za hip hop potomke


    In na angleščinu [flag=]en[/flag]
    We ? from the first, like golden scissors,
    ? rhymes onto the floor, as if we're kicking beats in the head.
    Fully high and deep into the heart, just like 4 Barças for the Catalans, we shine like the sun for hip hop descendents


    fŕcati -am nedov. (r̄ ȓ) 1. s hitrim sprožanjem upognjenega prsta premikati, suvati kaj - bolj ali manj razumem to označbo, a ne vem kako se to lahko prevaja na srbščinu ali angleščinu. In celo ne vem kateri je infinitiv glagola poknemo (poknuti?), tak da ne morem to pogledati v slovaru.

    User avatar
    miae
    Posts:531
    Joined:2013-04-18, 0:06
    Real Name:Mia
    Country:SISlovenia (Slovenija)
    Contact:

    Re: Saim - slovenščina

    Postby miae » 2014-07-24, 11:27

    miae wrote:Pa če ti je bizu leva politika, ti bodo morda všeč njegove kolumne v Mladini.
    Dve napaki v mojem prejšnjem postu: 1) zgoraj bi moralo pisati "blizu", 2) pa kot me je LackOfFuel lepo popravil, uporablja se izraz "ta suhi škafec pušča" - pozabila sem besedico "ta".

    Spet sem ti malenkost popravila besedilo in pod vsakim sklopom sem napisala nekaj opomb, upam, da ne zameriš in da ti bodo opombe kaj pomagale. Slovenci smo načeloma zelo (ampak res zelo) veseli, če vidimo, da se sploh kdo poskusi ubadati s slovenščino! Vsaj tisti, ki jih jaz poznam. Verjamem, da se bodo zelo trudili ti pomagati pri učenju. Te pa bodo tudi razumeli, če boš govoril srbsko, saj večina ljudi (razen mogoče mlajše generacije) zna srbsko.

    Priporočam ti še tole playlisto - izkušnje ameriškega radijskega novinarja, ki zdaj živi pri nas, s slovenščino in Slovenci.

    Saim wrote:Hvala, LackofFuel. :D Ko sem rekel "vse k vsemu", sem mislil sem na srbski stavek izraz sve u svemu (v angleščinai obstaja tudi "all in all", in ima eden te en in isti pomen). Iskal sem stavek izraz vse v svemu skozi Google, da bi vedal videl, če obstaja v slovenščini, in tako sem našel izraz vse k vsemu. Predpostavil sem, da to ima isti pomen kot sve u svemu v srbščini, a zgleda, da sem se zmotil. Veste, kako se to lahko pravi v slovenščini?
    "Konec koncev".

    Opombe:
    • "stavek" je jezikovna enota, ki je sestavljena iz več besed, zbranih okoli osebne glagolske oblike oziroma povedka, tako da se mi zdi, da je v tem primeru bolj ustrezen "izraz" (angl. "expression");
    • "iskal sem na Googlu", "poguglal sem" > "iskal sem skozi Google" - tvoj stavek ni napačen, ampak mi ne bi rekli tako;
    • "kako se to reče" > "kako se to pravi" - načeloma ni narobe, lahko rečeš tako. Ampak ponavadi ko uporabimo prvi izraz, želimo koga okarati. Recimo predstavljam si mamo, ki "krega" svojega otroka, ki je naredil nekaj narobe - "ja, kaj se pa to pravi?!"

    Koliko se učim še slovenščinuo, toliko še vidim (zelo važne) razlike med srbščino in slovenščino. Danes sem se naučil slovenskuo dvojinuo, katera ki sploh ne obstaja v srbščini:

    midva/midve študirava
    vidva/vidve študirata
    onadva/onidve študirata

    Vedel sem, da dvojina obstaja v slovenščini, ampak do danes sploh nisem vedel, kaj pomeni pojem dvojina. :lol: Seveda vedel sem, da je to povezano s številko dva, a več nisem vedel. Zdaj vem, zakaj je miae popravila identificirajo se in so odrasle, in jih zamenjala jih za stavkea (izraza) identificirata se in sta odrasli - ko sem to prvo bral, nisem imal imel pojma, da je to povezano z dvojino.
    Me veseli, da si spoznal dvojino. Meni se zdi čudovita, a žal počasi izginja iz pogovorne rabe ...

    Opombe:
    • "kolikor bolj ..., toliko bolj ..." - ponavadi rečemo tako. Se pravi v tvojem primeru: "Kolikor bolj se učim slovensko, toliko bolj vidim ..." oziroma jaz osebno bi rekla "Več ko znam slovensko, toliko bolj opažam ...";
    • ki > katera/katere/kateri - v primerih, kjer pojasnjuješ prejšnji stavek, poskusi uporabiti "ki", boš zvenel veliko lepše, tudi bolj učeno ;).

    Naučil sem se tudi, da v slovenščini to, ki kar je v srbščini je "momak" in "devojka", je "funt" "fant" in "punca". Ne vem, zakaj, a te besede zame zvenijo šaljivo (smešno) zvene. :P A seveda, ko bom več uporabamljal jezik in več ko bom vedel (znal), se bo to bo ustavilo (nehalo) in te ti dve besedei mi ne bosta me čudno zvenilieli. Pričakoval sem, da bo beseda da, punca v slovenščini bo podobnejša (bolj podobna) besedi devojka v srbščini, ker je v poljščini to je dziewczyna in v ukrajinščini дівчина (divčyna).
    Včasih rečemo (oziroma predvsem napišemo) tudi "dekle", ampak to zveni precej arhaično. V pogovornem jeziku pa se uporabljajo izrazi "tip", "frajer" za moškega, in "bejba" za žensko. Tile mi pridejo najprej na misel.

    Imam jedno eno jezično zmedenost jezikovno zmedo/težavo (jezikovni problem): kaj pomeni ko v slovenščini? Naučil sem se, da pomeni kada/when, ampak kasneje sem videl sem ove te stavke v tekstu jednega pesma ene pesmi:

    Tekst [flag=]sl[/flag]
    Mi poknemo z prve, ko zlatne škarice.
    Frcat rime na podlago, ko da brcamo bite v glavo.
    Ful visoko in globoko v srce, tak ko štiri barce za Katalonce, šajnamo ko sonce za hip hop potomce.

    Tukaj zgleda, da ko kot da pomeni kako/as in ne kada/when. Ima pa te dve pomene ta dva pomena? Ali je mogoče je tukaj uporabati tudi kot?
    Pravilno razmišljaš. V tem primeru je "ko" uporabljen kot krajša oblika "kot". Zaenkrat se spomnim samo teh dveh pomenov besede "ko" (1. "when", 2. "as/like"), mogoče obstaja še kak drug.

    Poizkušam da prevajam na Poskušam prevesti v v srbščinuo [flag=]sr[/flag]
    Mi ? iz prve, kao zlatne makaze,
    ? rime na pod, kao da šutnemo bite u glavu.
    Skroz visoko i duboko u srce, baš kao četiri barce za Katalonce, sijamo kao sunce za hip hop potomke


    In na v angleščinuo [flag=]en[/flag]
    We ? from the first, like golden scissors,
    ? rhymes onto the floor, as if we're kicking beats in the head.
    Fully high and deep into the heart, just like 4 Barças for the Catalans, we shine like the sun for hip hop descendents


    fŕcati -am nedov. (r̄ ȓ) 1. s hitrim sprožanjem upognjenega prsta premikati, suvati kaj - bolj ali manj razumem to označbo, a ne vem, kako se to lahko prevaja na v srbščinuo ali angleščiuo. In celo niti ne vem, kateri kakšen je infinitiv nedoločnik glagola poknemo (poknuti?), tako da tega ne morem to pogledati v slovarju.
    Opombe:
    • v komadu reče "poknemo iz prve ko Zlatan (Ibrahimović) škarijce" - "poknemo" pomeni "udarimo"/"ustrelimo" (angl. "[we] hit/shoot"). V tem kontekstu ("pokniti s prve") pa je to nogometni izraz "udariti s prve", torej udariti žogo brez da se odbije na tla, brez pretiranega razmišljanja. Ne vem, kako se temu reče po angleško, veš mogoče ti? "Poknemo" bi bilo v nedoločniku "pokniti". Pa pravilno je "poknemo s prve" - obstaja pravilo: če greš na prvo žogo, potem udariš s prve; če pa greš v hišo, se vračaš iz hiše;
    • "frcati"/"štrcati" - angl. "to flick";
    • "ful" - angli(ci)zem, vendar je pomen drugačen kot v angleščini, pomeni "zelo" (angl. "very");
    • "šajnamo" - spet angl(ci)izem, po slovensko je "sijemo".

    Moj poskus prevodov v ta dva jezika:
    [flag=]sr[/flag] Udarimo/Pucamo iz prve kao Zlatan makaze,
    Bacamo rime na pod, kao da šutnemo bite u glavu.
    Skroz visoko i duboko u srce, baš kao četiri barce za Katalonce, sijamo kao sunce za hip hop potomke


    [flag=]en[/flag] We shoot right away like Zlatan does scissors,
    Flicking rhymes onto the floor, as if we're kicking beats in the head.
    Very high and deep into the heart, just like 4 Barças for the Catalans, we shine like the sun for hip hop descendents

    User avatar
    Saim
    Posts:5740
    Joined:2011-01-22, 5:44
    Location:Brisbane
    Country:DEGermany (Deutschland)

    Re: Saim - slovenščina

    Postby Saim » 2014-07-24, 16:16

    Spet sem ti malenkost popravila besedilo in pod vsakim sklopom sem napisala nekaj opomb, upam, da ne zameriš in da ti bodo opombe kaj pomagale. Slovenci smo načeloma zelo (ampak res zelo) veseli, če vidimo, da se sploh kdo poskusi ubadati s slovenščino! Vsaj tisti, ki jih jaz poznam. Verjamem, da se bodo zelo trudili ti pomagati pri učenju. Te pa bodo tudi razumeli, če boš govoril srbsko, saj večina ljudi (razen mogoče mlajše generacije) zna srbsko.


    Vidim pa že tukaj v Unilangu, čeprav sem veliko napak naredil, potrpežljivi ste in hitro ispravite. :) In ja, srečel sem že Slovence, ki znajo srbščino, a vedno je boljše goviriti z nekom v njegovemu jeziku. To sem savedal tukaj s Katalonci i tudi prej s Nizozemci, da ni dovolj znati samo španščino oziroma angleščino čeprav večina njih razume ti jeziki.

    Kot mi nekdo reče, da ni potrebno naučiti se jezik določnega naroda, da bi znati njihovu kulturu ali živeti v temu kraju, citiram Nelsona Mandela (čeprav morda to ni rekel, ne vem):

    "Če govoriš z nekom v jeziku, ki ga razume, gre sporočilo v njegovo glavo. Če pa mu govoriš v njegovem jeziku, gre sporočilo v srce." Nelson Mandela.

    Mislim, da je tudi važno naučiti se jezike sosedev, tako da, kot Srb zame slabo zdi, da Makedonci in Slovenci pogosto govore srbščino, a Srbi redko govore makedonščino in slovenščino. A morda jaz tako mislim samo, ker imam rad jezike, ne vem.

    Z vezi z playlistom Kako postaneš Slovenec, smešen mi je bila šesta epizoda, ker sem imal isto iskušnje v Srbiji in tukaj v Kataloniji:

    https://www.youtube.com/watch?v=o_2fpZ6 ... Hr&index=6

    To me spomni na edno iskušnje v Srbiji: ko je moja sestra vprašala srbsko osebno izkaznico (tj. ličnu kartu), na začetku niso ji dali, ker ONI so napačno čkrovali njo ime, ali NAMI su vprašali, da damo dokaz z drugega ministarstva da ni menjala ime, in nismo imeli časa to izvedati, ker vrnili smo se v Australijo. :roll: Dobro razumem, da so spisali srbsko ime Marija namesto muslimansko Marijam, ampak zakaj niso enostavno gledali katero ime bilo pisano že na dokumentu, ki so napačno kopirali?

    User avatar
    miae
    Posts:531
    Joined:2013-04-18, 0:06
    Real Name:Mia
    Country:SISlovenia (Slovenija)
    Contact:

    Re: Saim - slovenščina

    Postby miae » 2014-07-31, 8:06

    Saim wrote:Vidim pa že tukaj v Unilangu, čeprav sem naredil veliko napak naredil, potrpežljivi ste in hitro me poispravite. :) In ja, srečelal sem že Slovence, ki znajo srbščino (srbsko), a vedno je boljše goviriti govoriti z nekom v njegovemu jeziku. To Tega sem se zasavedal tukaj s Katalonci in tudi prej s z Nizozemci, da ni dovolj znati samo španščino o(špansko) oziroma angleščino (angleško), čeprav večina (njih) razume ti jeziki te jezike.

    Kot mi nekdo reče, da se ni potrebno naučiti se jezika določenega naroda, da bi znati poznali njihovuo kulturuo ali živeti živeli v temu kraju, citiram Nelsona Mandelao (čeprav morda to ni rekel, ne vem):

    "Če govoriš z nekom v jeziku, ki ga razume, gre sporočilo v njegovo glavo. Če pa mu govoriš v njegovem jeziku, gre sporočilo v srce." Nelson Mandela.

    Mislim, da je tudi važno naučiti se jezike sosedev, tako da, kot Srb zame se mi kot Srbu slabo zdi, da Makedonci in Slovenci pogosto govore srbščino, a Srbi redko govore makedonščino in slovenščino. A morda jaz tako mislim samo, ker imam rad jezike, ne vem.
    Se strinjam s tabo in tudi sama želim nekoč vsaj zadovoljivo znati jezike vseh naših sosed. Vendar mislim, da bi bilo kar naporno za Slovence. Slovenija sicer ne meji na veliko držav, samo štiri (Hrvaška, Avstrija, Italija, Madžarska), vendar je vsak od njihovih jezikov iz druge jezikovne skupine. Veseli me, da zdaj delam v službi, kjer veliko sodelujemo s sosednjimi državami in da lahko izpopolnjujem znanje jezikov. Lahko rečem, da znam zadovoljivo hrvaško in nemško, želim pa znati še osnovno italijansko in madžarsko (med drugim).

    Opombe:
    • "kot" lahko nadomestiš z "ko", vendar "ko" ne moreš nadomestiti s "kot";
    • zelo mi je všeč, da si uporabil glagol "govoré"! Sicer se sliši dokaj arhaično, dandanes ponavadi rečemo "govorijo", ampak meni je všeč ;)

    Z V zvezi z s playlistom Kako postaneš Slovenec, smešenna mi je bila šesta epizoda, ker sem imal imel isto iskušnje enake izkušnje v Srbiji in tukaj v Kataloniji:

    https://www.youtube.com/watch?v=o_2fpZ6 ... Hr&index=6

    To me spomni na edno iskušnje izkušnjo v Srbiji: ko je moja sestra vprašala zaprosila za srbsko osebno izkaznico (tj. ličnu kartu), na začetku niso ji dali, ker ONI so napačno čkrovali njo ime, ali NAMI su vprašali, da damo dokaz z drugega ministarstva da ni menjala ime, in nismo imeli časa to izvedati, ker vrnili smo se v Australijo. :roll: Dobro razumem, da so spisali srbsko ime Marija namesto muslimansko Marijam, ampak zakaj niso enostavno gledali katero ime bilo pisano že na dokumentu, ki so napačno kopirali?
    Sicer najbrž toliko izkušenj z javno upravo, nimam pa zagotovo ne tako slabih kot večina. Zdi se mi trenutno vlada taka klima v Sloveniji, ko vsi tolčejo čez javno upravo, kako tam zaposleni nič ne delajo in samo odžirajo denar davkoplačevalcem. Ne vem, no, meni se zdi ta gonja čez javni sektor res pretirana, pa sem zaposlena v privatnem sektorju.

    Opombe:
    • razlika med "isti" in "enak";
    • rahlo zapleten zadnji odstavek, sem ga poskusila na novo napisati, ampak ne vem, če sem povsem zadela in razumela:
      Na začetku ji osebne izkaznice [ali samo "je", če uporabiš osebni zaimek] niso dali, ker so ONI napačno črkovali njeno ime, NAS pa so vprašali, ali imamo dokaz z drugega ministrstva, da ni zamenjala imena. Nismo imeli časa tega dokazovati, ker smo se vrnili v Avstralijo. :roll: Dobro, razumem, da so napisali srbsko ime Marija namesto muslimansko Marijam, ampak zakaj niso enostavno pogledali, katero ime je že bilo napisano na dokumentu, ki so ga napačno kopirali?

    User avatar
    LackOfFuel
    Posts:787
    Joined:2011-02-25, 14:00
    Real Name:Domen
    Gender:male
    Location:Celje
    Country:SISlovenia (Slovenija)

    Re: Saim - slovenščina

    Postby LackOfFuel » 2014-08-04, 13:19

    miae wrote:Včasih rečemo (oziroma predvsem napišemo) tudi "dekle", ampak to zveni precej arhaično. V pogovornem jeziku pa se uporabljajo izrazi "tip", "frajer" za moškega, in "bejba" za žensko.


    Hehe Ljubljančani. :D
    Smisel življenja je ležanje na plaži. 8-)

    User avatar
    miae
    Posts:531
    Joined:2013-04-18, 0:06
    Real Name:Mia
    Country:SISlovenia (Slovenija)
    Contact:

    Re: Saim - slovenščina

    Postby miae » 2014-08-05, 5:50

    Hehe, kak pa rečete v Celju? Nudi pojejo o frajerjih ;)
    Last edited by miae on 2014-08-06, 8:13, edited 1 time in total.

    User avatar
    Ashucky
    Posts:1745
    Joined:2010-11-09, 18:35
    Real Name:Andrej
    Gender:male
    Location:Ljubljana
    Country:SISlovenia (Slovenija)
    Contact:

    Re: Saim - slovenščina

    Postby Ashucky » 2014-08-05, 13:49

    Pri nas na Obali pa je tip/fant, redko frajer, in pa tipica/pupa, v določenih kontekstih tudi šjora ali pa šinjorin(c)a za žensko :P
    Slovenščina (sl)English (en)Italiano (it)漢語 (zh)Español (es)Suomi (fi)Svenska (sv)日本語 (ja)فارسی (fa)Nešili (hit)
    The greatest enemy of knowledge is not ignorance, it is the illusion of knowledge.
    Največji sovražnik znanja ni nevednost, marveč iluzija znanja.

    User avatar
    LackOfFuel
    Posts:787
    Joined:2011-02-25, 14:00
    Real Name:Domen
    Gender:male
    Location:Celje
    Country:SISlovenia (Slovenija)

    Re: Saim - slovenščina

    Postby LackOfFuel » 2014-08-06, 12:36

    Mi rečemo punca in pa fant/p(j)eb, tudi tip, ampak bolj poredko.
    Smisel življenja je ležanje na plaži. 8-)

    User avatar
    miae
    Posts:531
    Joined:2013-04-18, 0:06
    Real Name:Mia
    Country:SISlovenia (Slovenija)
    Contact:

    Re: Saim - slovenščina

    Postby miae » 2014-08-20, 7:48

    Zanimiv post o slovenščini skozi hrvaške oči.
    Slovenian (or Slovene) is Kajkavian on steroids, or Kajkavian is simplified Slovenian — it's hard to tell.
    Slovenian developed separate nouns for many things, and is absolutely restrictive of foreign words.
    :D

    User avatar
    Saim
    Posts:5740
    Joined:2011-01-22, 5:44
    Location:Brisbane
    Country:DEGermany (Deutschland)

    Re: Saim - slovenščina

    Postby Saim » 2014-09-09, 15:26

    Se strinjam s tabo in tudi sama želim nekoč vsaj zadovoljivo znati jezike vseh naših sosed. Vendar mislim, da bi bilo kar naporno za Slovence. Slovenija sicer ne meji na veliko držav, samo štiri (Hrvaška, Avstrija, Italija, Madžarska), vendar je vsak od njihovih jezikov iz druge jezikovne skupine. Veseli me, da zdaj delam v službi, kjer veliko sodelujemo s sosednjimi državami in da lahko izpopolnjujem znanje jezikov. Lahko rečem, da znam zadovoljivo hrvaško in nemško, želim pa znati še osnovno italijansko in madžarsko (med drugim).


    Ja - priznam, da to lahko bo težje za nekatere narode. Australianci na primer ne majo ta problem, ker enostavno ne majo sosede (vsaj če mislimo samo na države - če mislimo na jezikovne skupnosti, ima tudi avtohtonih narodov). Znajo pa več vse sosednje jezike. :P

    miae wrote:Zanimiv post o slovenščini skozi hrvaške oči.
    Slovenian (or Slovene) is Kajkavian on steroids, or Kajkavian is simplified Slovenian — it's hard to tell.
    Slovenian developed separate nouns for many things, and is absolutely restrictive of foreign words.
    :D


    Zanimiv je, pomagal mi veliko (nisem znal besede jokati se, zmaga, šteti, itd. ki so zelo različne od srbskih ustreznikov).

    Evo me zdaj v Novem Sadu. Ko se končal tečaj jezika poljskega v Vroclavu, išel sem s ednim prijateljem (Katalonec, ki bil tudi na tečaju) v Prag in potem v Novi Sad. Šla sva autobusem - 4 ure do Praga in 14 ur do Novega Sada. Nato, ko sva že bila v Novem Sadu, prišel tudi drugi prijatelj z Katalonije letalom. Videli smo Novi Sad, Sremske Karlovce in Beograd, a jutri se vrnejo v Katalonijo, dokler se jaz ostanem v Novem Sadu do 19. septembra. Tukaj mi je super: lahko vidim svojega bratranca in sestrične, hodim nabrežjem, učim se jezike... ampak kmalu bom moral vrniti se v Katalonijo in na fakulteto.

    Super je bilo na tečaju jezika poljskega. Končal sem B2 ravnino in bil sem v sedmi skupini od devet. Bil sem v šesti skupini na začetku, ampak je vse bilo preveč lahko in spremenil sem skupino (ko so začeli pojasniti razliko med rodilniko in tožilnikom, mislil sem, "kaj delam v ti skupini?"). Spoznal sem veliko zanimivih ljudi, med nimi so tudi bile tri Slovenke, s katerima sem malo govoril na slovenščini. Bilo je tudi veliko Ukrajincov in Belorusov (mislim, da so vzhodni Slovani bili polovica vsih studentov), nekaterih Indusov, Belgijcov, in druge nacionalnosti. Jaz sem živel poleg edne Latvijke, Katalonke in lužičke Srbke (!!), s katerima sem se vedno družil. Ta lužička Srbka naučil se par katalonske besede, vedno pravila "guai" (super), "quina puta merda" (dobesedno "kakršno kurba sranje", pravi se ko je nekakšna slaba situacja) in "sóc una mica catalana" (jaz sem malo Katalonka). In obljubila je, da bo me naučil malo gornjolužičkosrbsko čez Skype. :D

    User avatar
    Ashucky
    Posts:1745
    Joined:2010-11-09, 18:35
    Real Name:Andrej
    Gender:male
    Location:Ljubljana
    Country:SISlovenia (Slovenija)
    Contact:

    Re: Saim - slovenščina

    Postby Ashucky » 2014-09-13, 23:55

    Saim wrote:Ja - priznam, da to je to lahko bo težje za nekatere narode. Australianci, na primer, ne nimajo ta tega problema, ker enostavno ne nimajo sosedeov (vsaj če mislimo samo na države - če mislimo na jezikovne skupnosti, ima(jo) tudi avtohtonihe narodove). Znajo pa več bolj vse sosednje jezike. :P

    Glede Avstralcev in njihovih aboridžinskih jezikov pa moram reči, da je vse skupaj precej žalostno, saj je velika večina aboridžinskih jezikov izumrlih ali pa so na robu izumrtja. Vem, da obstaja nekaj poskusov oživljanja jezikov in podobnega, ampak kolikor vem, ni kaj veliko uspeha. Navsezadnje, čeprav njihova uradna politka pravi, da se zavzemajo za ohranitev avtohtonega prebivalstva in njihovih kultur ter jezikov, je realna slika precej drugačna (vsaj po mojih podatkih od Avstralcev).

    Opombe:
    • ko zanikaš glagol imeti, je zanikana oblika podobna glagoloma biti in hoteti, torej nimam, nimaš, nima itd.
    • ko zanikaš prehodni (transitive) glagol, predmet ni več v tožilniku, ampak v rodilniku: imam sosede - nimam sosedov

    Zanimiv je, pomagal mi je veliko (nisem poznal besede jokati se, zmaga, šteti, itd., ki so zelo različne od srbskih ustreznikovc).

    Moj fant je s Hrvaške in ker jaz ne znam ne hrvaško ne srbsko, on pa ne zna slovensko, se dostikrat zabavava s tem, da primerjava najina dva jezika. Na primer, nikoli si ne bi bil mislil, da kiša pomeni dež (kako pa se temu reče v srbščini?) Sicer se pa pogovarjava v angleščini :D

    Fun fact: prvi stavek zgoraj sem moral popraviti, ker sem namesto dvojine uporabil množino. Lep primer, da sem se dvojino naučil v šoli in je nimam v domačem narečju in je tudi večinoma ne uporabljam.

    Evo me zdaj v Novem Sadu. Ko se je končal tečaj jezika poljskega poljščine v Vroclavu, išel sem šel s z ednim prijateljem (Katalonecem, ki je tudi bil tudi na tečaju) v Prag in potem v Novi Sad. Šla sva z autobuseom - 4 ure do Praga in 14 ur do Novega Sada. Nato, ko sva že bila v Novem Sadu, je prišel tudi drugi prijatelj iz Katalonije z letalom. Videli smo/Ogledali smo si Novi Sad, Sremske Karlovce in Beograd, a(mpak) jutri se vrnejo v Katalonijo, dokler se jaz pa ostanem v Novem Sadu do 19. septembra. Tukaj mi je super: lahko vidim svojega bratranca in sestrične, hodim po nabrežjemu, se učim se jezike... ampak kmalu se bom moral vrniti se v Katalonijo in na fakulteto.

    Super je bilo na tečaju jezika poljskega poljščine (Bolje: Na tečaju poljščine (mi) je bilo super). Končal sem stopnjo B2 ravnino in sem bil sem v sedmi skupini od devetih. Bil sem v šesti skupini na začetku, ampak je vse bilo preveč lahko/prelahko in sem spremenil sem skupino (ko so začeli pojasnijevati razliko med rodilnikom in tožilnikom, sem (si)mislil sem, "kaj delam v tiej skupini?"). Spoznal sem veliko zanimivih ljudi, med njimi so tudi bile tri Slovenke, s katerimai sem malo govoril na v slovenščini/po slovensko. Bilo je tudi veliko Ukrajincoev in Belorusov (mislim, da so bili vzhodni Slovani bili polovica vsieh sštudentov), nekaterihj IndusovIndijcev, Belgijcoev, in druge nacionalnosti/drugih narodnosti. Jaz sem živel poleg edine Latvijke, Katalonke in lužičke Lužiške SrbkeSrb(k)inje (!!), s katerimai sem se vedno družil. Ta lužička Lužiška Srbka Srb(k)inja se je naučila se par katalonskeih besede, vedno je pravila/rekla "guai" (super), "quina puta merda" (dobesedno "kakršno kurba sranje", to se pravi/reče se, ko je nekakšna slaba situacja) in "sóc una mica catalana" (jaz sem malo Katalonka). In obljubila je, da me bo me naučila malo gornjoelužičkoške srbskoščine čez preko Skypea. :D

    Oh, z Lužiškimi Srbi (oz. Srbinjo) si se imel možost spoznati, tole ti pa zavidam! :) Bi se bilo prav zanimivo pogovarjati z nekom, ki govori jezik z dvojino, tako kot slovenščina. Je pa škoda, da se vse dobre stvari končajo, prej ali slej, kajne? Ampak take izkušnje so vedno vredne veliko, pa še veliko novih ljudi lahko spoznaš tako. Skype je pa odličen medij za učenje in vajo novih jezikov, vem iz osebnih izkušenj. :)

    Opombe:
    • orodnika v slovenščini ne moreš nikoli uporabljati brez predlogov, tudi če z njim izraziš orodje ali sredstvo, npr. pišem s peresom, grem z avtobusom
    • po navadi rečemo v slovenščini tečaj poljščine, lahko tudi tečaj poljskega jezika ali poljski tečaj (velja za katerikoli jezik, seveda)
    • Lužiški Srbi ali Sorbi, oboje je možno, prebivalec je torej Lužiški Srb ali Sorb in prebivalka Lužiška Srb(k)inja ali Sorbinja; jezik je lužiška srbščina ali samo lužiščina, vsak jezik posebej pa gornjelužiška srbščina (gornjelužiščina) in dolnjelužiška srbščina (dolnjelužiščina)
    Slovenščina (sl)English (en)Italiano (it)漢語 (zh)Español (es)Suomi (fi)Svenska (sv)日本語 (ja)فارسی (fa)Nešili (hit)
    The greatest enemy of knowledge is not ignorance, it is the illusion of knowledge.
    Največji sovražnik znanja ni nevednost, marveč iluzija znanja.

    User avatar
    Saim
    Posts:5740
    Joined:2011-01-22, 5:44
    Location:Brisbane
    Country:DEGermany (Deutschland)

    Re: Saim - slovenščina

    Postby Saim » 2014-12-08, 15:52

    Ashucky wrote:Moj fant je s Hrvaške in ker jaz ne znam ne hrvaško ne srbsko, on pa ne zna slovensko, se dostikrat zabavava s tem, da primerjava najina dva jezika. Na primer, nikoli si ne bi bil mislil, da kiša pomeni dež (kako pa se temu reče v srbščini?)


    Reče se kiša, kot i v hrvaščini. Ampak mislim, da to ni tako velika razlika, ker v kontekstu lahko razumeš:

    "Jao! Pada kiša! Pogledaj kroz prozor!"

    Najbrž dež tudi pada v slovenščini. :P

    (In v čakavščini se reče dešt, če se dobro spominjam).

    Sicer se pa pogovarjava v angleščini :D


    Ampak lahko navadiva na drugi jezik, kajne? Samo je potrebno malo poslušati in po nekaj mecesev že veliko bolje razumeš.

    http://www.mladina.si/162697/pablo-igle ... premembah/

    Pablo Iglesias, ustanovitelj španske levičarske stranke Podemos in poslanec v Evropskem parlamentu, v govoru z naslovom »Vprašanje delavskega razreda« razlaga svoj pristop do množic in družbenih sprememb. Kot poudarja, se družbene spremembe ne bodo zgodile z obujanjem zgodovinskih izkušenj in simbolov – ljudi je potrebno prepričati v jeziku, s katerim se poistovetijo.

    Iglesiasu so namreč med kampanjo za evropskega poslanca nekatere levičarske organizacije očitale dvoumen diskurz, saj se je izogibal uporabi tradicionalnih izrazov kot so razredni boj, proletariat in podobno. V govoru pravi, da primeri uspešnih gibanj družbene transformacije kažejo, da je ključ do uspeha vzpostavitev povezave med realnostjo, ki jo zaznavaš ti in tem, kar čutijo množice. »Ljudem morda ni všeč tvoj jezik in se ne poistovetijo z izrazi, s katerimi jim skušaš razložiti stvari,« pravi. Zdrav razum ljudi je drugačen, poudarja. »Lahko imamo radikalen diskurz, lahko imamo intenzivno stavko, nosimo portrete velikih revolucionarjev na demonstracije, ampak to bo voda na mlin naših nasprotnikov.« Glavna ideja politike je nagovoriti in prepričati stotine, tisoče ljudi. Cilj je doseči, da gre zdrav razum v smer spremembe. »Večina ljudi brani feminizem, brez da bi prebrali Judith Butler ali Simone de Beauvoir. Ko vidite očeta, ki pomiva posodo ali se igra s hčerko ali ko vidite dedka, ki vnuka uči deliti svoje igrače - v takih stvareh je več družbenih transformacij kot v vseh rdečih zastavah, ki jih prinesete na demonstracije,« je prepričan.

    Posnetek njegovega govora je v španščini, na voljo pa so angleški podnapisi.


    Nove besede
    razlagati - objašnjavati
    delavski - radnički
    razredni boj - klasna borba
    gibanje - kretanje, pokret
    zgodovinski - istorijski

    Konstrukcije
    kot so - kao što su

    Strinjam se s Pablom ko reče, da uporabimo jezik razumljiv za navadne ljudi. Nedavno je edan levičarski študentski sindikat začel feminističko kampanjo, za mednarodni den proti spolnega nasilja, ampak mislim, da so nekaj tih plakatev bili kontraproduktivni, na primer:

    Image
    "Romantična ljubezen je spolno nasilje"

    Ja osebno razumem to, kaj hočejo reči - da ni dobro bazirati samozavest v tim, če maš romantičnega partnera ali ne. Ampak veliko ljudi ni razumilo in mislim, da lahko ustvarimo diskurz, ki je vključeniji in bo prepričati več ljudi.

    Edino, kaj nimam rad je diskurz Iglesiasa v temi neodvisnosti Katalonije. On je rekel, da katalonska vlada nima sposobnosti razglasi neodvisnost Katalonije, i da potrebno čakati na to, da bo ustavna konvencija v celotni Španiji, če hočemo ustvariti spremembe. A ja mislim, da katalonski narod ma pravo na svojo ustavno konvencijo.

    User avatar
    LackOfFuel
    Posts:787
    Joined:2011-02-25, 14:00
    Real Name:Domen
    Gender:male
    Location:Celje
    Country:SISlovenia (Slovenija)

    Re: Saim - slovenščina

    Postby LackOfFuel » 2014-12-12, 19:57

    Saim wrote:Reče se kiša, kot i tudi v hrvaščini. Ampak mislim, da to ni tako velika razlika, ker v kontekstu lahko razumeš:

    "Jao! Pada kiša! Pogledaj kroz prozor!"

    Najbrž dež tudi pada v slovenščini. :P

    (In v čakavščini se reče dešt, če se dobro spominjam).

    Sicer se pa pogovarjava v angleščini :D


    Ampak lahko se navadivata (?) na drugi jezik, kajne? Potrebno je samo je potrebno malo poslušati in po nekaj mecesih že veliko bolje razumeš.




    Strinjam se s Pablom ko reče, da naj uporabimo jezik razumljiv za navadne ljudi (navadnim ljudem). Nedavno je eden levičarski študentski sindikat začel feministično kampanjo, za mednarodni dan proti spolnemu nasilju, ampak mislim, da je nekaj teh plakatov bilo kontraproduktivnih, na primer:

    Image
    "Romantična ljubezen je spolno nasilje"

    Jaz osebno razumem to, kaj hočejo reči - da ni dobro bazirati samozavest v tem, če maš romantičnega partnerja ali ne. Ampak veliko ljudi ni razumelo in mislim, da lahko ustvarimo diskurz, ki je vključeniji vključujoč in bo prepričal več ljudi.

    Edino, kaj česar nimam rad (ne maram) je diskurz Iglesiasa v temi (o) neodvisnosti Katalonije. On je rekel, da katalonska vlada nima sposobnosti razglasiti neodvisnost Katalonije, in da potrebno čakati na to, da bo ustavna konvencija v celotni Španiji, če hočemo ustvariti spremembe. A jaz mislim, da katalonski narod ima pravico do svoje ustavne konvencije.


    V debato pa se ne bi preveč rad vključeval, ker ne vem veliko o teh temah. Lp
    Smisel življenja je ležanje na plaži. 8-)

    User avatar
    Saim
    Posts:5740
    Joined:2011-01-22, 5:44
    Location:Brisbane
    Country:DEGermany (Deutschland)

    Re: Saim - slovenščina

    Postby Saim » 2015-07-08, 17:26

    Mislim, da bi bilo dobro prepisati prejšnja sporočila brez napak. Tako se bom lažje spominjal teh napak v prihodnosti.

    Vem, da sem rekel v temi Wanderlust, da se ne bom začel učiti slovenščino, ker se moram fokusirati na ukrajinščino, a na koncu zares nisem mogel zdržati. Začel sem poslušati slovenski rep, tako sem ga ljubil, da sem mislil, hočem začeti, kaj da ne? Poletje je, pa imam čas za to. Mislil sem, da bom začel v septembru, po kursu poljščine, a ni pomembno.

    A zakaj se hočem naučiti slovenščino? Obstaja mnogo razlogov. Moja prababica je bila Slovenka, moja mama in babica se identificirata s Slovenijo, čeprav sta odrasli v Srbiji. Zaradi tega sem slišal samo dobre stvari o Sloveniji. A kot Srb se identificiram z vsemi slovanskimi narodi, hoćem čim bolj razumeti ostale slovanske jezike. Slovenščina ima zame tudi čeden zvok, zveni kot srbski jezik, a z zanimivimi samoglasniki in intonacijo.

    Polega tega sem že povedal, da poslušam slovenski rep. Prej nisem vedel, da im Slovenija tako dobro rep glasbo! Cel teden nisem mogel nehati poslušati Radiča, Emkeja in Chorchypa. Malo sem razočaran, da tega nisem našel prej, a jebi ga, zdaj moram poslušati. Mislim, da je to dober način za učenje jezika, oziroma po posluhu.

    Na žalost, to poletje ne bom imel priložnosti priti v Slovenijo, a upam, da bom lahko naslednje leto. Tudi moja mama hoče iti, zelo ljubi Slovenijo, tako da je mogoće, da gremo. Mislil sem, da bo boljše učiti se jezik ko bom tam, a ljubim ga tako, da bom začel zdaj. Vem, da je mnogo napak v tem sporočilu, a potrebno je začeti nekje. Napisal sem to sporočilo precej hitro, tako da mislim, da bom moral napisati nekaj vsak teden, kljub tega da ne bom imel veliko časa, ko bom na Poljskem v avgustu na poletnem tečaju.

    Ok, to je že konec, morda sem se razdražil preveč pa sem napisal veliko. Ampak evo, to je to, zdaj sem začel in ne bom se mogel ustaviti.


    ---

    Zelo mi je všeč ta N'oko, hvala za priporočilo. In da, ljubim tudi levo politiko, tako da bom čital ko bom imel čas. Morda celo komentiram članek v tej temi.

    V ukrajinščini in poljščini obstaja isto pravilo a v srbščini ne. Ker je slovenski jezik bližji srbščini, sem predpostavil da ni potrebno tako veliko vejic.

    To je povezano z zvenečnostjo, kajne? Nisem vedel, ker v srbščini obstaja samo sa/s, v poljščini pa samo z (vsaj v pisavi), v govoru obstajajo spremembe po zvenečnosti.

    E pa vi ste celo večji puristi od Hrvatov. Vedel sem za besedo tečaj, ampak sem predpostavljal da je to sinonim besede kurs in ne edina varianta. A nič, zdaj vem.



    Konec koncev, najlepša ti hvala za pomoč s slovenščino.

    ----

    Hvala, LackofFuel. Ko sem rekel "vse k vsemu", sem mislil na srbski izraz sve u svemu (v angliščini obstaja tudi all in all, in ima en in isti pomen). Iskal sem izraz vse v svemu skozi Google, da bi videl, če obstaja v slovenščini, in tako sem našel izraz vse k vsemu. Predpostavil sem, da to ima isti pomen kot sve u svemu v srbščini, a zgleda, da sem se zmotil. Veste, kako se to lahko reče v slovenščini?

    ---

    Koliko se učim slovenščino, toliko vidim zelo važne razlike med srbščino in slovenščino. Danes sem se naučil slovensko dvojino, ki sploh ne obstaja v srbščini.

    Vedel sem, da dvojina obstaja v slovenščini, ampak do danes sploh nisem vedel, kaj pomeni pojem dvojina. Seveda vedel sem, da je to povezano s številko dva, a več nisem vedel. Zdaj vem, zakaj je miae popravila identificirajo se in so odrasle, in jih zamenjala za izraza identificirata se in sta odrasli - ko sem to prvo bral, nisem imel pojma, da je to povezano z dvojino.

    ---

    Naučil sem tudi, da v slovenščini to, kar je v srbščini "momak" in "devojka", je "fant" in "punca". Ne vem, zakaj, a te besede zame zvenijo smešno. A seveda, ko bom več uporabljal jezik in več ko bom znal, se bo to nehalo in ti dve besedi mi ne bosta čudno zveneli. Pričakoval sem, da bo beseda, punca v slovenščini bolj podobna besedi devojka v srbščini, ker je v poljščini dziewczyna in v ukrajinščini divčyna.

    ---

    Imam eno jezikovno težavno: kaj pomeni ko v slovenščini? Naučil sem, da pomeni kada/when, ampak kasneje sem videl te stavke v tekstu ene pesmi.

    Tukaj zgleda, kot da pomeni kako/as in ne kada/when. Ima ta dva pomena? Ali je mogoče tukaj uporabati tudi kot?

    ----

    Pskušam prevesti v srbščino.

    In v angleščino.

    Bolj ali manj razumem to označbo, a ne vem, kako se to lahko prevaja v srbščino ali angleščino. In niti ne vem, kakšen je nedoločnik glagola poknemo, tako da tega ne morem pogledati v slovarju.

    ----

    Vidim že tukaj v Unilangu, čeprav sem naredil veliko napak, potrpežljivi ste in hitro me popravite. In ja, srečal sem že Slovence, ki znajo srbsko, a vedno je boljše govoriti z nekom v njegovem jeziku. Tega sem se zavedal tukaj s Katalonci in tudi prej z Nizozemci, da ni dovolj znati samo špansko oziroma angleško, čeprav večina razume te jezike.

    Ko mi nekdo reče, da se ni potrebno naučiti jezika določenega naroda, da bi poznali njihovo kulturo ali živeli v tem kraju, citiram Nelsona Mandelo (čeprav morda to ni rekel, ne vem):

    Mislim, da je tudi važno naučiti se jezike sosedev, tako da, se mi kot Srbu slabo zdi, da Makedonci in Slovenci pogosto govore srbščino, a Srbi redko govore makedonščino in slovenščino. A morda jaz tako mislim samo, ker imam rad jezike, ne vem.

    ---

    V zvezi s playlisto Kako postaneš Slovenec, smešna mi je bila šesta epizoda, ker sem imel enake izkušnje v Srbiji in tukaj v Kataloniji.

    To me spomni na eno izkušnjo v Srbiji: ko je moja sestra zaprosila za srbsko osebno izkaznico, na začetku niso ji dali...

    ---

    Ja - priznam, da je to lahko težje za nekatere narode. Australci, na primer, nimajo tega problema, ker enostavno nimajo sosedev (vsaj če mislimo samo na države - če mislimo na jezikovne skupnosti, imajo tudi avtohtone narode). Znajo pa bolj vse sosednje jezike.

    Zanimiv je, pomagal mi je veliko (nisem poznal besede jokati se, zmaga, šteti itd., ki so zelo različne od srbskih ustreznic).

    ---

    Evo me zdaj v Novem Sadu. Ko se je končal tečaj poljščine v Vroclavu, sem šel z enim prijateljem (Kataloncem, ki je tudi bil na tečaju) v Prag in potem v Novi Sad. Šla sva z autobusom - 4 ure do Praga in 14 ur do Novega Sada. Nato, ko sva že bila v Novem Sadu, je prišel tudi drugi prijatelj iz Katalonije z letalom. Ogledali smo si Novi Sad, Sremske Karlovce in Beograd, ampak jutri se vrnejo v Katalonijo, jaz pa ostanem v Novem Sadu do 19 septembra. Tukaj mi je super: lahko vidim svojega bratranca in sestrične, hodim po nabrežju, se učim jezike.... ampak kmalu se bom moral vrniti v Katalonijo in na fakulteto.

    Na tečaju poljščine mi je bilo super. Končal sem stopnjo B2 in sem bil v sedmi skupini od devetih. Bil sem v šesti skupini na začetku, ampak je vse bilo prelahko in sem spremenil skupino (ko so začeli pojasnjevati razliko med rodilnikom in tožilnikom, sem si mislil, "kaj delam v tej skupini?"). Spoznal sem veliko zanimivih ljudi, med njimi so tudi bile tri Slovenke, s katerimi sem malo govoril po slovensko. Bilo je tudi veliko Ukrajincev in Belorusov (mislim, da so bili vzhodni Slovani polovica vseh študentov), nekaj Indijcev, Belgijcev in drugih narodnosti. Jaz zem živel poleg edine Latvijke, Katalonke in Lužiške Srbkinje (!!), s katerimi sem se vedno družil. Ta Lužiška Srbkinja se je naučila par katalonskih besed, vedno je rekla "guai" (super), "quina puta merda" (dobesedno "kakršno kurba sranje", to se reče, ko je nekakšna slaba situacja) in "soc una mica catalana" (jaz sem malo Katalonka). In obljubila je, da me bo naučila malo gornje lužiške srbščine preko Skypea.

    ---

    Reče se kiša, kot tudi v hrvaščini. Ampak mislim, da to ni tako velika razlika, ker v kontekstu lahko razumeš:

    Najbrž dež tudi pada v slovenščini.

    Ampak lahko se navadita na drugi jezik, kajne? Potrebno je samo malo poslušati in po nekaj mecesih že veliko bolje razumeš.

    Strinjam se s Pablom ko reče, da naj uporabimo jezik razumljiv navadnim ljudem. Nedavno je eden levičarski študentski sindikat začel feministično kampanjo, za mednarodni dan proti spolnemu nasilju, ampak mislim, da je nekaj teh plakatov bilo kontraproduktivnih, na primer:

    Jaz osebno razumem to, kaj hočejo reči - da ni dobro bazirati samozavest v tem, če maš romantičnega partnerja ali ne. Ampak veliko ljudi ni razumelo in mislim, da lahko ustvarimo diskurz, ki je vključujoč in bo prepričal več ljudi.

    Edino, česar ne maram je diskurz Iglesiasa o neodvisnosti Katalonije. On je rekel, da katalonska vlada nima sposobnosti razglasiti neodvisnost Katalonije, in da potrebno čakati na to, da bo ustavna konvencija v celotni Španiji, če hočemo ustvariti spremembe. A jaz mislim, da katalonski narod ima pravico do svoje ustavne konvencije.

    User avatar
    Saim
    Posts:5740
    Joined:2011-01-22, 5:44
    Location:Brisbane
    Country:DEGermany (Deutschland)

    Re: Saim - slovenščina

    Postby Saim » 2017-09-29, 10:07

    I've realised that whenever Google Translate doesn't translate anything properly I can actually understand entries in the monolingual dictionary Slovar slovenskega knjižnega jezika. I imagine it's because my Serbian and Polish (and Russian) are both much better than when I first started learning Slovene.

    Velebor - Božja gamad
    https://www.youtube.com/watch?v=5ocreG66Jvk

    Mito
    še vedno daleč daleč je fama
    čeprav sn še vedno daleč od abrahama
    s švicom tlakovana kam me vodi pot sama
    ve samo the godfather of božja gamad
    brezobrazn ko golazn če povzamem še sarkazem
    zato pa osmi dan je bog ustvaro kazen
    kak pometam z ostalimi ko god gamad z vragom
    ker sn to delo 29let pred svojim pragom
    govori se ful noben se nea pogovarja
    če ne verjameš v boga daj vsaj sebi spoštovanja
    s tote koke ne bo kruha veš da cocaine
    is a hell of a drug če ti je prijatl droga
    vgrizni cianid pečko da boš spal dečko
    da boš spal dead da boš spal dečko
    odkriti ljudje hej ne spimo težko
    ne spijo težko ne spimo težko

    čeprav - although (why do I keep forgetting this word?)
    tlakovati - to pave
    golazen - verminous?
    povzeti - to summarise
    god - imendan
    prag - threshold (sr. prag)
    noben - no-one
    vsaj - at least (always forget this one as well)
    peč (dim. pečka) - oven (sr. rerna, pl. piec)

    verjeti - verjamem

    s švicom - ne vem kaj to pomeni v tem kontekstu...

    Mrigo
    j's vem.. a nadaljujem šolanje al dilanje,
    a naj bom clean a'l grem u mamilanje,
    a ostanem simpl a'l bi kompliciranje,
    still dirty?, mogoč mal poliranje.
    mrigo politiziranje, a'l naj me za vse boli,
    vse v kurac naj gre, ja sej ka!
    itak bi že moglo bit konc sveta,
    gledam v nebo, čakam love a'l je sploh ne bo?
    naj ostanem tak, a'l naj rastem ko drevo,
    cvetim, naj bom slep, a'l naj slepim se,
    a ostanem led, a'l lahk topim se,
    dej da še mal sanjam, predn zbudim se,
    naj zjutri zgledam ko shit, a'l morem kave pit,
    naj bo tako j's vem da bo, ker more bit,
    a bom ulit, a'l sam kadit hočem bube,
    naj držim obljube, a'l naj bom super đubre,
    naj grem na šiht, a'l naj prodajam shit,
    naj mam pod palcem bakšiš, al za nohti hašiš,
    naj bom pošten kot moji stari, a'l naj umrem ko ostali,
    zapufan in da za bogastvi upam, materialnimi ki omejujejo,
    a'l svetim ostalim vrednotam, ki izpolnjujejo me?
    j's vem brat, vpraši me.

    ghet
    če me bit nažene da iščem kuli tako mutav po
    predalih pol si lahka ziher da spet mam jih
    par bolanih za napisat brez dlak na jezkiu
    ti jo zgleda maš ker si enmu lizu šupak
    plus stat morš na ekranu in pa fušat
    poslušat več ne morm na programu je ghet zdej
    pripravu sem ducat rim za spucat jim glavo
    skuštrat jim ghet je sonce sin sam
    gor na majku džin gun click clik bang
    da si wack ne morš prikrit nam shit kam
    pa naj usmerim z bloka nišan
    ko kuli stiskam pa popoka vse do njih tam
    zrihtam lahk potrese epicenter je tam kjer sem
    tam ko rime u mikrofone tresem šicam
    thats d shit son stisn rec ker ne kiksam
    in reč jim da se z repom fixam u mozag
    zato ghet nikol ne bo slab lirikalni sokrat
    kok je sto × sto × milijon × 5
    ÷ 2,5 kdo racunat zna vsaj na pou? (razdalja od zemlje do sonca in nazaj)
    mathematics be the wisdom zato se ghetu šajna flow

    Emkej
    V imenu očeta sina in prazne denarnice

    verujem v hip hop čeprav tone ko partljič
    one love za bogove in za cerkev fakič
    ker jim ni bla dovol desetina
    odpusto sem sebi čas je da si nalijemo čistega vina
    če nam rečem the godz ne mislim da smo več od vas
    samo folk verjame v glas in noben ne repa boljše od nas
    jp true story vi mate delivery tak ko župniki ful borring
    vse je isto tisto čisto kislo polno nesmislov
    to kaj zapišemo mi je brez laži sveto - pismo
    res ne bi rabo klet -- isus
    samo zjebo vam glavo lažnivi alah kristus
    lahko prosiš kolko hočeš samo nič ne da
    si slišal že to da ti ne pade nič iz neba ha
    pa znamo tuč špukat bincat in zlamat
    drugič ljubit popravit in zramat - božja gamad

    User avatar
    Ashucky
    Posts:1745
    Joined:2010-11-09, 18:35
    Real Name:Andrej
    Gender:male
    Location:Ljubljana
    Country:SISlovenia (Slovenija)
    Contact:

    Re: Saim - slovenščina

    Postby Ashucky » 2017-09-29, 12:43

    Saim wrote:golazen - verminous?

    peč (dim. pečka) - oven (sr. rerna, pl. piec)

    s švicom - ne vem kaj to pomeni v tem kontekstu...

    Just a few minor corrections, if you don't mind:
    - golazen means "vermin" (it's a noun, not an adjective)

    - pečka, alternatively also peška, means "kernel", eg. one of those little seeds you find in apples or pears (it's got nothing to do with pečpečka, or peška "female pedestrian" (the pronunciation should also be different: pečka ['pətʃka] "kernel" vs pečka ['pe(:)tʃka] "little oven")

    - švic is a common colloquial word for "sweat" (standard: znoj or pot), along with the verb švicati "to sweat" (standard: znojiti se or potiti se)


    On the other hand, I've no idea what other words in those texts above mean. For example, I've heard of gamad but I've no clue what it means, except that it's not a very positive word (this word is not used in my native dialect and it's not a word in Standard Slovene either). There are a few other words, and I can regonise a few BSC words.
    Slovenščina (sl)English (en)Italiano (it)漢語 (zh)Español (es)Suomi (fi)Svenska (sv)日本語 (ja)فارسی (fa)Nešili (hit)
    The greatest enemy of knowledge is not ignorance, it is the illusion of knowledge.
    Največji sovražnik znanja ni nevednost, marveč iluzija znanja.


    Return to “Slovenian (Slovenski)”

    Who is online

    Users browsing this forum: No registered users and 9 guests