Moderator:Ashucky
Še nekaj majhnih nasvetov/opomb:Saim wrote:Vem, da sem rekel na v temi o Wanderlust-u, da se ne bom začeti začel učiti se slovenščinao, zato ker treba se moram fokusirati se na ukrajinščinuo, ali na koncu zares nisem mogel izdržati. Začel sem poslušati slovenski rep, a to sem toliko lubil, tako sem ga ljubil, da sem mislil, začem če hočem začeti, kaj da ne? Je poletje je, pa imam čas za to. Mislil sem, da bom začeti začel v septembru, po kursomu poljščine, ali ni pomembno.
A zakaj se hoču hočem se naučiti slovenščinuo? Obstaja mnogo razlogov. Moja prababica je bila sSlovenka, a moja mama in babica se počujo identificirane identificirata s Slovenijom, čeprav so odrasle sta odrasli v Serbiji Srbiji. Zaradi tega samo sem slišilal samo dobre stvari o Sloveniji. A kot Srb se identiciram se s vsim slovanskim narodima z vsemi slovanskimi narodi, hočuem razumeti čim bolj razumeti ostale slovanske jezike. Slovenskiščina tudi ima zame tudi čeden zvok za mene, zvuči zveni kot srpski srbski jezik, ali a(mpak) s z zanimivimi samoglasnikima in intonacijom.
Poleg tega, sem že povedal že, da poslušam slovenski rep. Zgodajše Prej nisem vedal vedel, da ima Slovenija ima tako dobro rep glasbo! Celega tega tednaen nisem mogel ustaviti nehati poslušati Radiča, Emkeja in Chorchypa. Malo sam sem razočaran, da tega nisem našel to zgodajše prej, ali jebi ga, zdaj morem moram poslušati. Mislim, da je to dobar dober način za učenje se jezika, oziroma po posluhu.
Na žalost, tega to poletjae ne bom imati priliko imel priložnosti priti v Slovenijo, ali upam, da bom mogel nasletnjega leta lahko naslednje leto. Moja majka tudi Tudi moja mama hoče iti, mnogo lubi zelo ljubi Slovenijo, tako da je mogoče, da idemo gremo. Mislil sem, da bo boljše učiti se jezika tek kadar ko bom tam, ali ljubim ga toliko tako, da bom začel zdaj. Vem, da ima je mnogo napak v tim tem sporočilu, ali potrebno je začeti nekje. Napisal sem to sporočilo precej hitro, tako da mislim, da bom mogel moral napisati nekaj svakega tedna vsak teden, kljub tega da ne bom imati imel mnogo veliko časa, kdaj ko bom bil v Poljskoj na Poljskem v avgustu na poletnimem tečaju.
Ok, to je že konec, morda sem se razdražil preveč pa sem napisal mnogo veliko. Ali eto, Ampak evo, to je to, zdaj začel sem začel a in ne bom se mogel ustaviti.
miae wrote:Super si tole spisal, Saim!
Moram priznat, da razen Emkeja sploh ne poznam drugih dveh reperjev. Pa se imam kao za stručkota na tem področju. Kot najstnica sem oboževala slovenski rep, sploh smučarja Jureta Koširja in njegov Košir RapTeam (Včasih smučam hit, včasih pa počas). Nato je prišel na sceno Ali En (Sirni, mesni), ki je tam nekje v sredini 90-ih šokiral s svojo neposrednostjo. Zadnja leta pa je moj najljubši slovenski reper N'toko, recimo Zig Zig je tak kul komad za začet z njim. Pa če ti je bizu leva politika, ti bodo morda všeč njegove kolumne v Mladini.
Ti bom še malenkost popravila besedilo, zgleda kot da je veliko narobe, ampak ni.<<
Še nekaj majhnih nasvetov/opomb:
- "ali" je po slovensko, kar je "ili" po srbsko, zato sem ti povsod pustila samo "a"; "a" pa v slovenščini uporabljamo kot neko nasprotovanje predhodno povedanemu, še pogosteje pa namesto "a" rečemo "ampak", "pa" (lahko pomeni tudi "in"), "vendar", "čeprav" itd.;
za vejice so nam že v osnovni šoli vbili v glavo rek "pred "ki", "ko", "ker", "da", "če" vejica skače";
kdaj uporabiš predlog "s", kdaj "z": tukaj pa si lahko pomagaš z rekom "suhi škafec pušča" - torej, "s" postaviš pred besedami, ki se začnejo s črkami: s h š k f c p č;
Slovenci smo precej pikolovski glede tujk in če se le da, raje uporabimo slovensko besedo - recimo tečaj namesto kurs.
Saim wrote:E super si miae, veliko sem spisal, tako da, sem srečen, da že imam popravke.miae wrote:Super si tole spisal, Saim!
Moram priznat, da razen Emkeja sploh ne poznam drugih dveh reperjev. Pa se imam kao za stručkota na tem področju. Kot najstnica sem oboževala slovenski rep, sploh smučarja Jureta Koširja in njegov Košir RapTeam (Včasih smučam hit, včasih pa počas). Nato je prišel na sceno Ali En (Sirni, mesni), ki je tam nekje v sredini 90-ih šokiral s svojo neposrednostjo. Zadnja leta pa je moj najljubši slovenski reper N'toko, recimo Zig Zig je tak kul komad za začet z njim. Pa če ti je bizu leva politika, ti bodo morda všeč njegove kolumne v Mladini.
Veliko Zelo mi je všeč ta N'toko, hvala za priporočilo. Pa In da, ljubim tudi levo politiko, tako da bom čital ko bom mal časa imel čas (?). Morda celo pripomnem komentiram članek v tej temi.Ti bom še malenkost popravila besedilo, zgleda kot da je veliko narobe, ampak ni.<<
Še nekaj majhnih nasvetov/opomb:
- "ali" je po slovensko, kar je "ili" po srbsko, zato sem ti povsod pustila samo "a"; "a" pa v slovenščini uporabljamo kot neko nasprotovanje predhodno povedanemu, še pogosteje pa namesto "a" rečemo "ampak", "pa" (lahko pomeni tudi "in"), "vendar", "čeprav" itd.;
Razumem, z drugimi besedami ali je kot albo v poljščini, in ni kot ali v srbščini.za vejice so nam že v osnovni šoli vbili v glavo rek "pred "ki", "ko", "ker", "da", "če" vejica skače";
V ukrajinščini in poljščini obstaja isto pravilo a v srbščini ne. Zaradi tega, da Ker je slovenski (jezik) bližji srbščini, sem predpostavil sem da nije ni potrebno tako veliko vejic.kdaj uporabiš predlog "s", kdaj "z": tukaj pa si lahko pomagaš z rekom "suhi škafec pušča" - torej, "s" postaviš pred besedami, ki se začnejo s črkami: s h š k f c p č;
Nato povezano je z zvenečnostiTo je povezano z zvenečnostjo, kajne? Nisem vedael, ker v serbščini srbščini samo obstaja samo sa/s, pa v poljščini pa samo z (vsaj v pisanju (pisavi), v govoru obstajajo spremembe po zvenečnosti).Slovenci smo precej pikolovski glede tujk in če se le da, raje uporabimo slovensko besedo - recimo tečaj namesto kurs.
E pa vi ste celo večji puristi od Hrvatov. Vedal Vedel sem za besedo tečaj, ampak sem predpostavil (predpostavljal) da je to sinonim besede kurs a in ne jedina edina varianta. A nič, zdaj vem.
Vse k vsemu, veliko (najlepša) ti hvala za pomago pomoč s slovenščino.
Dve napaki v mojem prejšnjem postu: 1) zgoraj bi moralo pisati "blizu", 2) pa kot me je LackOfFuel lepo popravil, uporablja se izraz "ta suhi škafec pušča" - pozabila sem besedico "ta".miae wrote:Pa če ti je bizu leva politika, ti bodo morda všeč njegove kolumne v Mladini.
"Konec koncev".Saim wrote:Hvala, LackofFuel. Ko sem rekel "vse k vsemu", sem mislil sem na srbski stavek izraz sve u svemu (v angleščinai obstaja tudi "all in all", in ima eden te en in isti pomen). Iskal sem stavek izraz vse v svemu skozi Google, da bi vedal videl, če obstaja v slovenščini, in tako sem našel izraz vse k vsemu. Predpostavil sem, da to ima isti pomen kot sve u svemu v srbščini, a zgleda, da sem se zmotil. Veste, kako se to lahko pravi v slovenščini?
Me veseli, da si spoznal dvojino. Meni se zdi čudovita, a žal počasi izginja iz pogovorne rabe ...Koliko se učim še slovenščinuo, toliko še vidim (zelo važne) razlike med srbščino in slovenščino. Danes sem se naučil slovenskuo dvojinuo, katera ki sploh ne obstaja v srbščini:
midva/midve študirava
vidva/vidve študirata
onadva/onidve študirata
Vedel sem, da dvojina obstaja v slovenščini, ampak do danes sploh nisem vedel, kaj pomeni pojem dvojina. Seveda vedel sem, da je to povezano s številko dva, a več nisem vedel. Zdaj vem, zakaj je miae popravila identificirajo se in so odrasle, in jih zamenjala jih za stavkea (izraza) identificirata se in sta odrasli - ko sem to prvo bral, nisem imal imel pojma, da je to povezano z dvojino.
Včasih rečemo (oziroma predvsem napišemo) tudi "dekle", ampak to zveni precej arhaično. V pogovornem jeziku pa se uporabljajo izrazi "tip", "frajer" za moškega, in "bejba" za žensko. Tile mi pridejo najprej na misel.Naučil sem se tudi, da v slovenščini to, ki kar je v srbščini je "momak" in "devojka", je "funt" "fant" in "punca". Ne vem, zakaj, a te besede zame zvenijo šaljivo (smešno) zvene. A seveda, ko bom več uporabamljal jezik in več ko bom vedel (znal), se bo to bo ustavilo (nehalo) in te ti dve besedei mi ne bosta me čudno zvenilieli. Pričakoval sem, da bo beseda da, punca v slovenščini bo podobnejša (bolj podobna) besedi devojka v srbščini, ker je v poljščini to je dziewczyna in v ukrajinščini дівчина (divčyna).
Pravilno razmišljaš. V tem primeru je "ko" uporabljen kot krajša oblika "kot". Zaenkrat se spomnim samo teh dveh pomenov besede "ko" (1. "when", 2. "as/like"), mogoče obstaja še kak drug.Imam jedno eno jezično zmedenost jezikovno zmedo/težavo (jezikovni problem): kaj pomeni ko v slovenščini? Naučil sem se, da pomeni kada/when, ampak kasneje sem videl sem ove te stavke v tekstu jednega pesma ene pesmi:
Tekst [flag=]sl[/flag]
Mi poknemo z prve, ko zlatne škarice.
Frcat rime na podlago, ko da brcamo bite v glavo.
Ful visoko in globoko v srce, tak ko štiri barce za Katalonce, šajnamo ko sonce za hip hop potomce.
Tukaj zgleda, da ko kot da pomeni kako/as in ne kada/when. Ima pa te dve pomene ta dva pomena? Ali je mogoče je tukaj uporabati tudi kot?
Opombe:Poizkušam da prevajam na Poskušam prevesti v v srbščinuo [flag=]sr[/flag]
Mi ? iz prve, kao zlatne makaze,
? rime na pod, kao da šutnemo bite u glavu.
Skroz visoko i duboko u srce, baš kao četiri barce za Katalonce, sijamo kao sunce za hip hop potomke
In na v angleščinuo [flag=]en[/flag]
We ? from the first, like golden scissors,
? rhymes onto the floor, as if we're kicking beats in the head.
Fully high and deep into the heart, just like 4 Barças for the Catalans, we shine like the sun for hip hop descendents
fŕcati -am nedov. (r̄ ȓ) 1. s hitrim sprožanjem upognjenega prsta premikati, suvati kaj - bolj ali manj razumem to označbo, a ne vem, kako se to lahko prevaja na v srbščinuo ali angleščiuo. In celo niti ne vem, kateri kakšen je infinitiv nedoločnik glagola poknemo (poknuti?), tako da tega ne morem to pogledati v slovarju.
Spet sem ti malenkost popravila besedilo in pod vsakim sklopom sem napisala nekaj opomb, upam, da ne zameriš in da ti bodo opombe kaj pomagale. Slovenci smo načeloma zelo (ampak res zelo) veseli, če vidimo, da se sploh kdo poskusi ubadati s slovenščino! Vsaj tisti, ki jih jaz poznam. Verjamem, da se bodo zelo trudili ti pomagati pri učenju. Te pa bodo tudi razumeli, če boš govoril srbsko, saj večina ljudi (razen mogoče mlajše generacije) zna srbsko.
Se strinjam s tabo in tudi sama želim nekoč vsaj zadovoljivo znati jezike vseh naših sosed. Vendar mislim, da bi bilo kar naporno za Slovence. Slovenija sicer ne meji na veliko držav, samo štiri (Hrvaška, Avstrija, Italija, Madžarska), vendar je vsak od njihovih jezikov iz druge jezikovne skupine. Veseli me, da zdaj delam v službi, kjer veliko sodelujemo s sosednjimi državami in da lahko izpopolnjujem znanje jezikov. Lahko rečem, da znam zadovoljivo hrvaško in nemško, želim pa znati še osnovno italijansko in madžarsko (med drugim).Saim wrote:Vidim pa že tukaj v Unilangu, čeprav sem naredil veliko napak naredil, potrpežljivi ste in hitro me poispravite. In ja, srečelal sem že Slovence, ki znajo srbščino (srbsko), a vedno je boljše goviriti govoriti z nekom v njegovemu jeziku. To Tega sem se zasavedal tukaj s Katalonci in tudi prej s z Nizozemci, da ni dovolj znati samo španščino o(špansko) oziroma angleščino (angleško), čeprav večina (njih) razume ti jeziki te jezike.
Kot mi nekdo reče, da se ni potrebno naučiti se jezika določenega naroda, da bi znati poznali njihovuo kulturuo ali živeti živeli v temu kraju, citiram Nelsona Mandelao (čeprav morda to ni rekel, ne vem):
"Če govoriš z nekom v jeziku, ki ga razume, gre sporočilo v njegovo glavo. Če pa mu govoriš v njegovem jeziku, gre sporočilo v srce." Nelson Mandela.
Mislim, da je tudi važno naučiti se jezike sosedev, tako da, kot Srb zame se mi kot Srbu slabo zdi, da Makedonci in Slovenci pogosto govore srbščino, a Srbi redko govore makedonščino in slovenščino. A morda jaz tako mislim samo, ker imam rad jezike, ne vem.
Sicer najbrž toliko izkušenj z javno upravo, nimam pa zagotovo ne tako slabih kot večina. Zdi se mi trenutno vlada taka klima v Sloveniji, ko vsi tolčejo čez javno upravo, kako tam zaposleni nič ne delajo in samo odžirajo denar davkoplačevalcem. Ne vem, no, meni se zdi ta gonja čez javni sektor res pretirana, pa sem zaposlena v privatnem sektorju.Z V zvezi z s playlistom Kako postaneš Slovenec, smešenna mi je bila šesta epizoda, ker sem imal imel isto iskušnje enake izkušnje v Srbiji in tukaj v Kataloniji:
https://www.youtube.com/watch?v=o_2fpZ6 ... Hr&index=6
To me spomni na edno iskušnje izkušnjo v Srbiji: ko je moja sestra vprašala zaprosila za srbsko osebno izkaznico (tj. ličnu kartu), na začetku niso ji dali, ker ONI so napačno čkrovali njo ime, ali NAMI su vprašali, da damo dokaz z drugega ministarstva da ni menjala ime, in nismo imeli časa to izvedati, ker vrnili smo se v Australijo. Dobro razumem, da so spisali srbsko ime Marija namesto muslimansko Marijam, ampak zakaj niso enostavno gledali katero ime bilo pisano že na dokumentu, ki so napačno kopirali?
Na začetku ji osebne izkaznice [ali samo "je", če uporabiš osebni zaimek] niso dali, ker so ONI napačno črkovali njeno ime, NAS pa so vprašali, ali imamo dokaz z drugega ministrstva, da ni zamenjala imena. Nismo imeli časa tega dokazovati, ker smo se vrnili v Avstralijo. Dobro, razumem, da so napisali srbsko ime Marija namesto muslimansko Marijam, ampak zakaj niso enostavno pogledali, katero ime je že bilo napisano na dokumentu, ki so ga napačno kopirali?
miae wrote:Včasih rečemo (oziroma predvsem napišemo) tudi "dekle", ampak to zveni precej arhaično. V pogovornem jeziku pa se uporabljajo izrazi "tip", "frajer" za moškega, in "bejba" za žensko.
Slovenian (or Slovene) is Kajkavian on steroids, or Kajkavian is simplified Slovenian — it's hard to tell.
Slovenian developed separate nouns for many things, and is absolutely restrictive of foreign words.
Se strinjam s tabo in tudi sama želim nekoč vsaj zadovoljivo znati jezike vseh naših sosed. Vendar mislim, da bi bilo kar naporno za Slovence. Slovenija sicer ne meji na veliko držav, samo štiri (Hrvaška, Avstrija, Italija, Madžarska), vendar je vsak od njihovih jezikov iz druge jezikovne skupine. Veseli me, da zdaj delam v službi, kjer veliko sodelujemo s sosednjimi državami in da lahko izpopolnjujem znanje jezikov. Lahko rečem, da znam zadovoljivo hrvaško in nemško, želim pa znati še osnovno italijansko in madžarsko (med drugim).
miae wrote:Zanimiv post o slovenščini skozi hrvaške oči.Slovenian (or Slovene) is Kajkavian on steroids, or Kajkavian is simplified Slovenian — it's hard to tell.Slovenian developed separate nouns for many things, and is absolutely restrictive of foreign words.
Saim wrote:Ja - priznam, da to je to lahko bo težje za nekatere narode. Australianci, na primer, ne nimajo ta tega problema, ker enostavno ne nimajo sosedeov (vsaj če mislimo samo na države - če mislimo na jezikovne skupnosti, ima(jo) tudi avtohtonihe narodove). Znajo pa več bolj vse sosednje jezike.
Zanimiv je, pomagal mi je veliko (nisem poznal besede jokati se, zmaga, šteti, itd., ki so zelo različne od srbskih ustreznikovc).
Evo me zdaj v Novem Sadu. Ko se je končal tečaj jezika poljskega poljščine v Vroclavu, išel sem šel s z ednim prijateljem (Katalonecem, ki je tudi bil tudi na tečaju) v Prag in potem v Novi Sad. Šla sva z autobuseom - 4 ure do Praga in 14 ur do Novega Sada. Nato, ko sva že bila v Novem Sadu, je prišel tudi drugi prijatelj iz Katalonije z letalom. Videli smo/Ogledali smo si Novi Sad, Sremske Karlovce in Beograd, a(mpak) jutri se vrnejo v Katalonijo, dokler se jaz pa ostanem v Novem Sadu do 19. septembra. Tukaj mi je super: lahko vidim svojega bratranca in sestrične, hodim po nabrežjemu, se učim se jezike... ampak kmalu se bom moral vrniti se v Katalonijo in na fakulteto.
Super je bilo na tečaju jezika poljskega poljščine (Bolje: Na tečaju poljščine (mi) je bilo super). Končal sem stopnjo B2 ravnino in sem bil sem v sedmi skupini od devetih. Bil sem v šesti skupini na začetku, ampak je vse bilo preveč lahko/prelahko in sem spremenil sem skupino (ko so začeli pojasnijevati razliko med rodilnikom in tožilnikom, sem (si)mislil sem, "kaj delam v tiej skupini?"). Spoznal sem veliko zanimivih ljudi, med njimi so tudi bile tri Slovenke, s katerimai sem malo govoril na v slovenščini/po slovensko. Bilo je tudi veliko Ukrajincoev in Belorusov (mislim, da so bili vzhodni Slovani bili polovica vsieh sštudentov), nekaterihj IndusovIndijcev, Belgijcoev, in druge nacionalnosti/drugih narodnosti. Jaz sem živel poleg edine Latvijke, Katalonke in lužičke Lužiške SrbkeSrb(k)inje (!!), s katerimai sem se vedno družil. Ta lužička Lužiška Srbka Srb(k)inja se je naučila se par katalonskeih besede, vedno je pravila/rekla "guai" (super), "quina puta merda" (dobesedno "kakršno kurba sranje", to se pravi/reče se, ko je nekakšna slaba situacja) in "sóc una mica catalana" (jaz sem malo Katalonka). In obljubila je, da me bo me naučila malo gornjoelužičkoške srbskoščine čez preko Skypea.
Ashucky wrote:Moj fant je s Hrvaške in ker jaz ne znam ne hrvaško ne srbsko, on pa ne zna slovensko, se dostikrat zabavava s tem, da primerjava najina dva jezika. Na primer, nikoli si ne bi bil mislil, da kiša pomeni dež (kako pa se temu reče v srbščini?)
Sicer se pa pogovarjava v angleščini
Pablo Iglesias, ustanovitelj španske levičarske stranke Podemos in poslanec v Evropskem parlamentu, v govoru z naslovom »Vprašanje delavskega razreda« razlaga svoj pristop do množic in družbenih sprememb. Kot poudarja, se družbene spremembe ne bodo zgodile z obujanjem zgodovinskih izkušenj in simbolov – ljudi je potrebno prepričati v jeziku, s katerim se poistovetijo.
Iglesiasu so namreč med kampanjo za evropskega poslanca nekatere levičarske organizacije očitale dvoumen diskurz, saj se je izogibal uporabi tradicionalnih izrazov kot so razredni boj, proletariat in podobno. V govoru pravi, da primeri uspešnih gibanj družbene transformacije kažejo, da je ključ do uspeha vzpostavitev povezave med realnostjo, ki jo zaznavaš ti in tem, kar čutijo množice. »Ljudem morda ni všeč tvoj jezik in se ne poistovetijo z izrazi, s katerimi jim skušaš razložiti stvari,« pravi. Zdrav razum ljudi je drugačen, poudarja. »Lahko imamo radikalen diskurz, lahko imamo intenzivno stavko, nosimo portrete velikih revolucionarjev na demonstracije, ampak to bo voda na mlin naših nasprotnikov.« Glavna ideja politike je nagovoriti in prepričati stotine, tisoče ljudi. Cilj je doseči, da gre zdrav razum v smer spremembe. »Večina ljudi brani feminizem, brez da bi prebrali Judith Butler ali Simone de Beauvoir. Ko vidite očeta, ki pomiva posodo ali se igra s hčerko ali ko vidite dedka, ki vnuka uči deliti svoje igrače - v takih stvareh je več družbenih transformacij kot v vseh rdečih zastavah, ki jih prinesete na demonstracije,« je prepričan.
Posnetek njegovega govora je v španščini, na voljo pa so angleški podnapisi.
Saim wrote:Reče se kiša, kot i tudi v hrvaščini. Ampak mislim, da to ni tako velika razlika, ker v kontekstu lahko razumeš:
"Jao! Pada kiša! Pogledaj kroz prozor!"
Najbrž dež tudi pada v slovenščini.
(In v čakavščini se reče dešt, če se dobro spominjam).Sicer se pa pogovarjava v angleščini
Ampak lahko se navadivata (?) na drugi jezik, kajne? Potrebno je samo je potrebno malo poslušati in po nekaj mecesih že veliko bolje razumeš.
Strinjam se s Pablom ko reče, da naj uporabimo jezik razumljiv za navadne ljudi (navadnim ljudem). Nedavno je eden levičarski študentski sindikat začel feministično kampanjo, za mednarodni dan proti spolnemu nasilju, ampak mislim, da je nekaj teh plakatov bilo kontraproduktivnih, na primer:
"Romantična ljubezen je spolno nasilje"
Jaz osebno razumem to, kaj hočejo reči - da ni dobro bazirati samozavest v tem, če maš romantičnega partnerja ali ne. Ampak veliko ljudi ni razumelo in mislim, da lahko ustvarimo diskurz, ki je vključeniji vključujoč in bo prepričal več ljudi.
Edino, kaj česar nimam rad (ne maram) je diskurz Iglesiasa v temi (o) neodvisnosti Katalonije. On je rekel, da katalonska vlada nima sposobnosti razglasiti neodvisnost Katalonije, in da potrebno čakati na to, da bo ustavna konvencija v celotni Španiji, če hočemo ustvariti spremembe. A jaz mislim, da katalonski narod ima pravico do svoje ustavne konvencije.
Saim wrote:golazen - verminous?
peč (dim. pečka) - oven (sr. rerna, pl. piec)
s švicom - ne vem kaj to pomeni v tem kontekstu...
Return to “Slovenian (Slovenski)”
Users browsing this forum: No registered users and 2 guests